KRATEK POVZETEK »VSE SLOVENSKEGA SREČANJA INVALIDOV« NA BOČU 1.6.2013
Končno je prišla pričakovana sobota, 1. 6. in 28 članov našega društva se je odpravilo zarana zjutraj na »Vse slovenko srečanje invalidov na Boču« ob 45 – letnici delovanja območnega društva invalidov Zgornje Posotelje.
UTRINKE IZ SREČANJA SI LAHKO OGLEDATE V FOTOALBUMU
Vreme se je zjutraj kazalo še precej kislo in kar malo nas je bilo strah, da bomo ta dan preživeli tudi na dežju, tako, kot smo tega vajeni ta čas.
Do planinske koče pod Bočem smo prispeli okoli 9.20 ure, ob 9. 30 uri nas je že pozdravila pihalna godba Steklarne Rogaška Slatina. Ob 10.00 uri pa se je začel uradni kulturni program. V programu so nastopili učenci OŠ Rogaška Slatina s petjem in plesom, s petjem so nas pozdravile tudi ljudske pevke. V pozdravnih govorih nas je najprej nagovoril predsednik Območnega društva invalidov Zgornje Posotelje g. Anđelko Bendelja, nato mu je sledil župan Občine Rogaška Slatina v imenu vseh ostalih županov občin ODI Zgornje Posotelje mag. Branko Kidrič, slavnostni govornik prireditve pa je bil predsednik ZDIS-a g. Drago Novak, sledil pa mu je še predstavnik FIHO-ta g. Krajnc. Sledilo je slavnostna podelitev društvenih in ZDIS-ovih priznanj zaslužnim članom in društvom.
Po končanem uradnem delu so se odvijale športne igre, katere smo člani našega društva raje opazovali. Nihče od nas se ni opogumil, da bi sodeloval. Nekateri smo se raje povzpeli proti vrhu Boča in smo se preiskusili, ali nam bo uspelo priti do vrha. Nekaj naših najbolj zagretih članov se je na vrh povzpelo že takoj zjutraj, ko smo prišli do planinske koče, tisti so prišli že nazaj v dolino, ko smo se drugi šele odpravili proti vrhu. Med potjo smo opazovali vse rastje, s katerim je porasel Boč. Ugotovili smo tudi, da so bukve tam drugačne kot pri nas, bolj ravne in visoke. Pot do vrha se je čedalje bolj vzpenjala, bila je kar zaradi preteklega dežja in vlažnega vremena spolzka in blatna, zato je večina pot do vrha odmislila in so se vrnili nazaj do koče. 2 sva pa bili vztrajni in sva šli na vrh. Saj je kar šlo, vendar je pot res bila kar precej vlažna in spolzka po drevesnih koreninah. Ker sva mislili, da bova nazaj v dolino našli manj spolzko stezo, sva šli malo naprej in šli po drugi stezi v dolino. Ampak glej ga zlomka, po napornem 15 minutnem spuščanju ugotoviva, da je ta pot veliko bolj strma od prošnje, sicer manj blatna, ampak z več kamenja, nakar vidiva, da ni nikjer nobenega planinca in tudi podobne steze prejšnji stezi ne. Ugotoviva, da sva se zgubili. Še hvalabogu, da obstajajo mobiteli in da sva imeli signal. Tako sva javili ostalim, da jih ni skrbelo in da bove malo zamudile, da ne bodo v skrbeh. Za par minut pa naju je resnično zagrabila panika, saj je bila videti, da poti sploh ne bo konca. Tako je bilo že vse osamljeno, da naju je že skrbelo, če nama bo nasproti prišla še kakšna divja svinja z mladički. Ta pot se je kar vlekla, ampak po 100 minutnem spustu sva le prišli do ceste, katera je na srečo bila tista, ki je vodila do planinskega doma pod Bočem. Po tej cesti smo se zjutraj peljali proti planinskem domu. Srečali sva dve planinki, ki sta nama dejali, da je do doma še približno ¾ ure hoje. Vendar bili sva tako utrujeni, da nisva morali narediti niti koraka več, zato sva raje kar na cesti počakali naš avtobus. Res hvalabogu, da obstajajo mobiteli, da smo se lahko tako zmenili.
Tako je ostalih 26 naših članov krenilo od planinskega doma pod Bočem ob 15.30 uri, dve preveč pogumni in nepremišljeni pa so pobrali na pol poti spusta proti dolini. Tako smo bili spet vsi skupaj, vsi zdravi in nepoškodovani, eni bolj dobre volje, eni manj.
Kar nekaj naših članov in članic je kupilo tudi srečke v bogatem srečelovu in naš avtobus je bil ob povratku bogatejši za kar nekaj dobitkov. Nekaj jih je nabralo tudi čudovite travniške šopke izpod Boča,… Imeli smo tudi srečo z vremenom, saj se je popoldan razjasnilo in začelo sijati sonce in smo imeli cel dan brez dežja.
Ob povratku domov smo bili vsi bogatejši za čudovito doživet planinski dan pod Bočem.
Prispevek sestavila:
Andreja Božnik


