Koliko ljudi je že zgodaj priklenjenih na posteljo. Koliko jih je že od nežne mladosti, da, od rojstva naprej obsojena na trpljenje. In vendar njihovo življenje ni prazno. Zato moraš sprejeti povsem naravno, če nas na starost čaka bolezen, onemoglost, oslabelost tako zelo, da si docela odvisen od drugih. Kakor sem rekel, kako važno je, da starost sprejmemo kot važen kos svojega življenja in moramo iz nje napraviti najbogatejšo in najlepšo obdobje svojega zemeljskega bivanja, tako da je važno tudi, da sprejmemo bolezen in starostno onemoglost. Kakor spada starost k življenju, tako spadata vanj tudi bolezen in onemoglost. Bolezen v večji ali v manjši meri preizkusi vsak človek, tudi če starosti ne učaka. Starostna onemoglost pa je nekaj svojsko našega, s starostjo jo moramo le sprejeti kot nekaj povsem razumljivega. Proč s pritoževanjem! Tale misel: Hvala Bogu, da smo tako dolgo vzdržali. Zakaj pa je na mestu možatost: Sprejmi svojo onemoglost vsak dan znova. 26.10.2021 smo imeli kostanjev piknik Društvo diabetikov Dravograd – Slovenj Gradec, Polžki.  Lepo hrustljavo dišeče pečene kostanje mi je stregel moj prijatelj Ivan Kališnik. Oba sva se rodila leta 1946 v Guštanju, sedanjih Ravnah na Koroškem. Hodila sva v isto osnovno šolo. Oba sva obiskovala kovinarsko šolo na Ravnah na Koroškem. On se je izučil za strugarja, jaz pa za ključavničarja. Nekaj let sva bila skupaj zaposlena v Železarni Ravne v obratu – Remont. Najina pota sta se ločila, jaz sem se preselil v Pameče, tri kilometre od Slovenj Gradca. Tu sem si ustvaril družino. Dočakal tudi penzijo. Nisem se mogel izogniti sladkorni bolezni. Tako sem postal tudi član Društva diabetikov Polžki Dravograd – Slovenj Gradec. Tu sta se najini poti zopet srečali. 20.3.2022 je bil organiziran Občni zbor diabetikov, prisotnih nas je bilo 84 članov, med njimi je bil tudi moj prijatelj Ivan, bil je na invalidskem vozičku. Res me je presunilo, sploh nisem vedel, da je tako bolan. Pred petimi meseci mi je nosil k mizi kostanje, sedaj, pa na invalidskem vozičku. Ni mi šlo v glavo, da se v tako kratkem času lahko zgodi kaj takega. Sladkorna je zahtevala svoj davek. Ostal je brez noge. Po končanem Rednem zboru članov se je predsednik Polžkov Ervin Kodrun pripeljal v dvorano ŠPIC-D z električnim invalidskim vozičkom in ga podaril Ivanu Kališniku. Res si ga je zaslužil, saj je eden najbolj delovnih članov društva. Da ima Ivan električni invalidski voziček ima zaslugo Invalidsko Društvo Dravograd in Društvo diabetikov Polžki Dravograd – Slovenj Gradec. V mojem imenu iskrena hvala.